[ Pobierz całość w formacie PDF ]
. . .Dalj ãasa sem stal kot okamnel, medtem ko me jeÏerjavica cigarete, ki sem jo samogibno skril v dlan, Ïga-la v Ïivo meso.Ko pa sem se konãno le pribliÏal Janezu,nisem bil veã sam: okrog njega se je nateplo nekaj ljudi84LJUBEZENBESeDAiz bliÏnjih ulic in hi0 , ki so zbrozgali sneg v 0 irokem ko-lobarju, ne da bi se mu kdo upal pristopiti.Janez je leÏalv obseÏnem krogu celega, neomadeÏevanega snega,tudi sam nekako pobeljen, iz dveh ranic nad kotiãkomzapotegnjenih ust sta se vlekla dva curka krvi, ki se je vmrazu strdila, 0 e preden mu je stekla po bradi in kanilav sneg, in imel je velike, 0 iroko odprte, zaãudene oãi.Kaj kmalu je zaoral po cesti proti nam voja0 ki kamionz oboroÏenimi italijanskimi vojaki in ljudje so se pre-stra0 eno zamaknili.Jaz sem stekel in odvihral naravnostdomov.·ele doma, globoko v kleti za zaklenjenimi vrati,me je ob0 la nepopisna groza.Oãeta tako in tako nikdarni bilo doma, mati je od0 la na delo in so se ji taãas Ïesolzile oãi nad sesekljano ãebulo v ·trukljevi hotelskikuhinji, brat je stregel zidarjem nekje v 0 empetrskivoja0 nici . . .V stanovanju je bilo prazno in gluho kotv grobnici.A najgrozneje je bilo to, da ni bilo nikjer veãnobene svete slike na steni, ne angela varuha z razkle-njenimi perutmi in raz0 irjenimi rokami nad dvema ne-bogljenima otrokoma ob reãnem tolmunu, ki je nekdajvisela nad mojo in bratovo posteljo, ne brezmadeÏnegasrca Jezusovega, Jezusa Kristusa z odprtimi prsmi, izkaterih so sijali Ïarki milosti boÏje, ki je nekdaj viselasredi sobe; vse to je mati pred kratkim kot malikovalskepodobe naskrivaj spravila iz hi0 e.Vse, kar sem uspel od-kriti, je bil droben kipec matere boÏje pripro0 njice, ki je85LJUBEZENBESeDApra0 en in pozabljen stal med drugo navlako na noãniomarici.Padel sem na kolena pred njim in molil, molil;molil tako strastno in zamaknjeno, da nisem ãutil nedrgetavice, ki mi je stresla vse telo, ne 0 klepetanja ne-poslu0 nih ãeljusti, s katerimi sem zaman posku0 al obli-kovati svojo molitev v besede.A kljub temu sem molil,prosil . . .Prosil sem Marijo pripro0 njico, edino usmi-ljeno du0 o na vsem 0 irnem svetu, naj izprosi pri dobrot-ljivem bogu, da Vodnikov Janez, ãetudi je ovaduh in iz-dajalec, ne bi pri0 el kar naravnost v pekel, da bi ga lju-bi bog poklical v vice in mu naloÏil tam najzahtevnej0 opokoro, samo naj ne leÏi 0 e kar naprej v mrzlem snegunepreklicno mrtev, brez vsakega upanja.V isti sapi semenako goreãe prosil tudi za Bezlajevega Franca, TomaMixa in Kena Mainarda v eni osebi, ki je tako nenado-ma stopil s filmskega platna in se prikazal v zasneÏeniZeleni jami, za tega nesreãnega junaka, ki se je s svoji-mi streli prav gotovo spozabil in mu je zdaj neizmernoÏal  prosil, naj mu pomaga pobegniti pred italijanski-mi kamioni in pu0 kami, naj mu vrne njegovega dresira-nega konja ali pa naj mu da kar peniti, da bo vzletel inse re0 il, ostal pri Ïivljenju.Usli0 ana je bila samo ena od mojih dveh pro0 enj:Franta je pobegnil.Prihodnji dan je ubil 0 e ·erajevega Karla.Opoldne tako sem zvedel  je pri0 el v Peselhaus in v tistem ãe-86LJUBEZENBESeDAbelnjaku s tremi mostovÏi in tridesetimi stanovanjskimivrati, v katerem se Ïiv krst ni zna0 el, nezmotljivo poiskal·erajevo stanovanje, vstopil, ko je bila druÏina ravno prikosilu, in Karla trikrat ustrelil v prsi.Karel je s polnimiusti omahnil v kroÏnik pred seboj in roke so mu mrtvozabingljale pod mizo, tako da ni bilo priãakovati, da bi0 e kdaj zbiral denar za partizane in ga spravljal v svojÏep.Zveãer istega dne je Ïe skoraj v trdi temi pri0 el knam Papagajãek  pravzaprav ne k nam, ampak kmeni.Kot ukopan sem obstal na stanovanjskem praguin zlepa nisem pri0 el k sebi.Dotlej me namreã 0 e nikdarnihãe ni poãastil s svojim obiskom niti ãez dan, kaj 0 eleob tako pozni uri [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]