[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.50SVOBODA IN NARODBESeDATa govorica pa je tudi smu0 ki polet, �lovek-ptica nasmu�eh.Samo tako je mogo�e razumeti enodu0 no, globoko,fanati�no privr�enost Slovencev Planici in smuka0 kimpoletom, navdu0 enje pod letalnico in idolatrijo do na0 ihsmu0 kih letalcev.To je za nas �e od vsega za�etka vred-nota, ki nas je povezovala, hkrati pa tudi na0 a bojevitaizpostava v svetu, po kateri se uveljavljamo kot narodmed narodi.Prav zaradi tega tudi toliko konfliktov in bojev.Plani-ca je bila v svojih za�etkih preve� revolucionarna, pre-ve� nasilna, da bi lahko stopila v svet brez kakr0 negakoli pretresa.S Planico smo kot predstavniki maleganaroda kar preve� nebrzdano vrdli v svet velikih naro-dov, da bi nas lahko leti sprejeli brez zadr�kov: narodiz bogatej0 o 0 portno tradicijo niso mogli dovoliti, da bijih ogro�al vdor nepreverjenih, lahkomiselnih, zaletavihidej nekak0 nih zakompleksanih povzpetnikov; da bi nji-hove zasluge na vsem lepem zgubile lesk, da bi se namesto zmagovalcev, ki je bilo dotlej rezervirano zanje,povzpeli Slovenci.Toda tudi ta boj smo dobili: danes so smu0 ki poletipriznani kot samostojna 0 portna in olimpijska discipli-na.Ko pa je bila Planica slednji� priznana in boj doboje-van, se je zgodilo tisto, kar se po nekem nepisanem pra-51SVOBODA IN NARODBESeDAvilu dogaja povsod in na koncu vsakega pionirskega ob-dobja: pobuda je kdaj pa kdaj pre0 la drugam in v drugeroke.V okvirih ute�ene, legalizirane strukture �ivljenjaje graditev letalnic do�ivela razmah pri sosedih in dru-god po svetu: navdu0 enje se je preselilo v Nem�ijo inAvstrijo, na �e0 ko in v Skandinavijo, v Zdru�ene dr�a-ve in Kanado, medtem ko je pri nas v�asih skoraj za-mrlo.Planica na vsem lepem ni bila ve� edina in najve�-ja letalnica na svetu.Medtem ko so drugod po svetu, vOberstdorfu, v Kulmu, Vikersundu, Ironwoodu in Ha-rachovu, gradili ve�je in ve�je letalnice, snovali in eks-perimentirali, je velikanka pod Poncami celo razpadala.Popravljali smo jo sicer, dograjevali, ostajala pa je dotra-jana, stara skakalnica, ob kateri ni bilo ve� �utiti ne na-rodnega genija ne narodnega zanosa.V teh in takih kriznih trenutkih pa je vedno pri0 el doizraza 0 e en plani0 ki paradoks.Ta naprava in to gibanje,ki je bilo od vsega za�etka sestavni del narodne biti innarodne ekspanzije, je bila in ostala prepu0 �ena skrbipe0 �ice zanesenjakov, tako reko� neformalni grupidr�avljanov.To razkriva 0 e eno slovensko posebnost:pomanjkanje smisla za velikopotezno institucionalno,dr�avni0 ko �ivljenje.Obenem pa je bila ta pe0 �ica zane-senjakov tudi porok plani0 ke trdo�ivosti: tem ljudem jenamre� z njihovo elementarno pobudo uspelo vednoznova o�iviti ne samo tradicijo in stroko, temve� tudi52SVOBODA IN NARODBESeDAplani0 kega duha, ki je vedno znova ustvaril plebiscitar-no razpolo�enje in dal Planici njeno ljudskost.Tej pe0 �i-ci ljudi je celo v najsiroma0 nej0 ih �asih uspelo iztisniti iztega skopu0 nega ljudstva velikodu0 en prostovoljni pri-spevek, letargijo pa spremeniti v zanos.Tedaj je slovenska razli�ica mita o Ikaru spet o�ivela,in to z vsemi njegovimi mo�mi.Spet je stopilo v ospred-je mladeni�evo hotenje, da bi poletel k soncu.In ko seje za�elo v dolini Tamarja spet sanjariti, in to sanjariti zodprtimi o�mi, ko je bila na glas izre�ena misel, da bilahko �lovek poletel na smu�eh celo 150 metrov in ve�,in ko se je za�elo iskati temu prirnerno zemlji0 �e, smobili spet tam, v razpetosti in sku0 njavi, ki nas sicer na-vdaja s strahom, a se je nikakor ne moremo obraniti.Konflikt slovenskega �loveka s samim seboj se je spetza�el, s tem pa tudi izjemno stanje njegove resni�nosti.Ta konflikt je danes silovitej0 i kot kadar koli prej, sajso smu0 ki poleti prignani do daljav, ko se celo najdrz-nej0 i zagovorniki smu0 kih poletov spra0 ujejo o smislu inupravi�enosti tega po�etja.Toda gledalci protestirajo in�vi�gajo, �e sodniki zaradi varnosti skakalcev skraj0 ajozalet za en sam meter, ne da bi sicer komu od skakalcevprivo0 �ili nesre�o: z njimi vred ho�ejo 0 e dlje, do nedo-se�enega in neznanega.Tako 0 e ni izre�ena zadnja inodlo�ilna beseda, ki bi to izzivanje in tveganje prepove-dala.Sku0 njava je 0 e vedno preve� zapeljiva.�e vedno53SVOBODA IN NARODBESeDAvisimo med dvema poloma svoje resni�nosti: med te�-njo po varnosti in �eljo po preizku0 anju nevarnosti, medprebivanjem v ustaljenem in nagnjenostjo k neprever-jenemu, med oklepanjem �ivljenja in izzivanjem smrti.Konstruktorji, skakalci, sodniki in gledalci in sploh vsi,ki se udele�ujejo tega plani0 kega dogajanja, se prepirajos samim seboj: protestirajo proti brezumnim globinam,ki si jih odpirajo pod nogami, in si obenem �elijo 0 eglobljih prepadov, da bi jih lahko �im u�inkoviteje in�im lep0 e preleteli, ves �as razpeti med skrajnosti, ki najbi jih obvladali in pomirili [ Pobierz całość w formacie PDF ]