[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.50SVOBODA IN NARODBESeDATa govorica pa je tudi smu0 ki polet, ãlovek-ptica nasmuãeh.Samo tako je mogoãe razumeti enodu0 no, globoko,fanatiãno privrÏenost Slovencev Planici in smuka0 kimpoletom, navdu0 enje pod letalnico in idolatrijo do na0 ihsmu0 kih letalcev.To je za nas Ïe od vsega zaãetka vred-nota, ki nas je povezovala, hkrati pa tudi na0 a bojevitaizpostava v svetu, po kateri se uveljavljamo kot narodmed narodi.Prav zaradi tega tudi toliko konfliktov in bojev.Plani-ca je bila v svojih zaãetkih preveã revolucionarna, pre-veã nasilna, da bi lahko stopila v svet brez kakr0 negakoli pretresa.S Planico smo kot predstavniki maleganaroda kar preveã nebrzdano vrdli v svet velikih naro-dov, da bi nas lahko leti sprejeli brez zadrÏkov: narodiz bogatej0 o 0 portno tradicijo niso mogli dovoliti, da bijih ogroÏal vdor nepreverjenih, lahkomiselnih, zaletavihidej nekak0 nih zakompleksanih povzpetnikov; da bi nji-hove zasluge na vsem lepem zgubile lesk, da bi se namesto zmagovalcev, ki je bilo dotlej rezervirano zanje,povzpeli Slovenci.Toda tudi ta boj smo dobili: danes so smu0 ki poletipriznani kot samostojna 0 portna in olimpijska discipli-na.Ko pa je bila Planica slednjiã priznana in boj doboje-van, se je zgodilo tisto, kar se po nekem nepisanem pra-51SVOBODA IN NARODBESeDAvilu dogaja povsod in na koncu vsakega pionirskega ob-dobja: pobuda je kdaj pa kdaj pre0 la drugam in v drugeroke.V okvirih uteãene, legalizirane strukture Ïivljenjaje graditev letalnic doÏivela razmah pri sosedih in dru-god po svetu: navdu0 enje se je preselilo v Nemãijo inAvstrijo, na âe0 ko in v Skandinavijo, v ZdruÏene drÏa-ve in Kanado, medtem ko je pri nas vãasih skoraj za-mrlo.Planica na vsem lepem ni bila veã edina in najveã-ja letalnica na svetu.Medtem ko so drugod po svetu, vOberstdorfu, v Kulmu, Vikersundu, Ironwoodu in Ha-rachovu, gradili veãje in veãje letalnice, snovali in eks-perimentirali, je velikanka pod Poncami celo razpadala.Popravljali smo jo sicer, dograjevali, ostajala pa je dotra-jana, stara skakalnica, ob kateri ni bilo veã ãutiti ne na-rodnega genija ne narodnega zanosa.V teh in takih kriznih trenutkih pa je vedno pri0 el doizraza 0 e en plani0 ki paradoks.Ta naprava in to gibanje,ki je bilo od vsega zaãetka sestavni del narodne biti innarodne ekspanzije, je bila in ostala prepu0 ãena skrbipe0 ãice zanesenjakov, tako rekoã neformalni grupidrÏavljanov.To razkriva 0 e eno slovensko posebnost:pomanjkanje smisla za velikopotezno institucionalno,drÏavni0 ko Ïivljenje.Obenem pa je bila ta pe0 ãica zane-senjakov tudi porok plani0 ke trdoÏivosti: tem ljudem jenamreã z njihovo elementarno pobudo uspelo vednoznova oÏiviti ne samo tradicijo in stroko, temveã tudi52SVOBODA IN NARODBESeDAplani0 kega duha, ki je vedno znova ustvaril plebiscitar-no razpoloÏenje in dal Planici njeno ljudskost.Tej pe0 ãi-ci ljudi je celo v najsiroma0 nej0 ih ãasih uspelo iztisniti iztega skopu0 nega ljudstva velikodu0 en prostovoljni pri-spevek, letargijo pa spremeniti v zanos.Tedaj je slovenska razliãica mita o Ikaru spet oÏivela,in to z vsemi njegovimi moãmi.Spet je stopilo v ospred-je mladeniãevo hotenje, da bi poletel k soncu.In ko seje zaãelo v dolini Tamarja spet sanjariti, in to sanjariti zodprtimi oãmi, ko je bila na glas izreãena misel, da bilahko ãlovek poletel na smuãeh celo 150 metrov in veã,in ko se je zaãelo iskati temu prirnerno zemlji0 ãe, smobili spet tam, v razpetosti in sku0 njavi, ki nas sicer na-vdaja s strahom, a se je nikakor ne moremo obraniti.Konflikt slovenskega ãloveka s samim seboj se je spetzaãel, s tem pa tudi izjemno stanje njegove resniãnosti.Ta konflikt je danes silovitej0 i kot kadar koli prej, sajso smu0 ki poleti prignani do daljav, ko se celo najdrz-nej0 i zagovorniki smu0 kih poletov spra0 ujejo o smislu inupraviãenosti tega poãetja.Toda gledalci protestirajo inÏviÏgajo, ãe sodniki zaradi varnosti skakalcev skraj0 ajozalet za en sam meter, ne da bi sicer komu od skakalcevprivo0 ãili nesreão: z njimi vred hoãejo 0 e dlje, do nedo-seÏenega in neznanega.Tako 0 e ni izreãena zadnja inodloãilna beseda, ki bi to izzivanje in tveganje prepove-dala.Sku0 njava je 0 e vedno preveã zapeljiva.·e vedno53SVOBODA IN NARODBESeDAvisimo med dvema poloma svoje resniãnosti: med teÏ-njo po varnosti in Ïeljo po preizku0 anju nevarnosti, medprebivanjem v ustaljenem in nagnjenostjo k neprever-jenemu, med oklepanjem Ïivljenja in izzivanjem smrti.Konstruktorji, skakalci, sodniki in gledalci in sploh vsi,ki se udeleÏujejo tega plani0 kega dogajanja, se prepirajos samim seboj: protestirajo proti brezumnim globinam,ki si jih odpirajo pod nogami, in si obenem Ïelijo 0 eglobljih prepadov, da bi jih lahko ãim uãinkoviteje inãim lep0 e preleteli, ves ãas razpeti med skrajnosti, ki najbi jih obvladali in pomirili [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]