[ Pobierz całość w formacie PDF ]
. . .Ta obsedenost z Ïivljenjem pa je bila seve-da istoãasna obsedenost s smrtjo, je bila pravzaprav ledrugi obraz iste obsedenosti.Na dnu ljubezni v vseh teh eksistencialistiãnih knji-gah je bila 0 e vedno smrt.Toda ta smrt je bila prijazna,eksistencialistiãna smrt, je bila eros tanatos, natanã-no taka, kakr0 no je opeval Alojz Gradnik Ïe v Poti boles-ti:Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.Ko dehteãe vino sladkih trt160 O SVOBODI IN BOGUBESeDAuÏil sem te, da nisem bil veã trezenin da nisem vedel, da si Smrt.Zrl sem v stra0 ne teme tvojih brezen:in ker je pogled moj bil zastrtod bridkosti, nisem vedel, Smrt,da si najskrivnostnej0 a Ljubezen.Ta smrt ni bila konãni dogodek, temveã nekaj doga-jajoãega se, kar ne prihaja nad ãloveka nekje od zunaj,kot je v svojih lucidnej0 ih trenutkih prepriãana o tempreprosta ljudska misel.Ta smrt je bila moja najveãjamoÏnost.Celotna moja eksistenca je bila pravzapravÏivljenje za smrt.Umreti, in to umreti od lastne smrti, jebila v bistvu edina stvar, ki je nihãe ni mogel opravitinamesto mene, zatorej je bila moja smrt obenem mojanajbolj osebna moÏnost, najbolj avtentiãna, ãetudi naj-bolj absurdna.Ni bila cilj mojega Ïivljenja, temveã jebila v vsakem trenutku mojega Ïivljenja in je bila prav-zaprav dejanje mojega Ïivljenja.Stalno sem jo sku0 alsicer pozabiti, ji ubeÏati, jo spremeniti v zabavo, v indi-ferentnost ali v religiozni mit, toda Ïiveti avtentiãnosmrt je bilo, nasprotno, Ïiveti v soglasju s tem temeljemÏivljenja, Ïiveti v stalnem priãakovanju smrti, gledati tejsvoji tovari0 ici v obraz vsak trenutek . . .Toda s temsem si prisluÏil svobodo pred smrtjo.161 O SVOBODI IN BOGUBESeDANe, ne, to ni bila resniãna smrt, tu ni bilo kierkegaar-dovske tesnobe pred smrtjo.Ta smrt se je spremenila vmrtva0 ko veselje.V teh prizadevanjih se je smrt integri-rala v Ïivljenje in je bila poãloveãena do kraja, sploh nibila veã smrt, temveã le akord na koncu simfonije, kotje temu dejal Martin Heidegger.To je bila pravzaprav spet lepa smrt, spet lep pogreb,kar sem poznal Ïe od otro0 kih let, ko je stara ·erajka odãasa do ãasa sedla h kavi pri na0 em kuhinjskem 0 tedil-niku in je pred materjo obnovila vse ljubljanske smrti invse ljubljanske pogrebe prej0 njega tedna; v njenem pri-povedovanju je imel glavno vlogo vedno Totenbirt, ni-koli pa smrt.V teh stvareh so bili moji eksistencialisti skreganisami s seboj, od vernih do ateistov, od EmmanuelaMouniera do Martina Heideggerja.Lepa smrt je imelanamreã 0 e druge, prav tako lepe obraze, skratka vse tis-te, o katerih je pripovedovala stara ·tajerka.Lepa smrtseveda ni bila rak na pljuãih, ki traja mesece in mesecein ki ima tako zanesljiva znamenja konca, da ti zdravni-ki slednjiã morajo povedati resnico in smrt priãakuje0 ;lepa smrt je bila kveãjemu smrt v prometni nesreãi, pomoÏnosti v letalski, ko se telo razleti v vesolje in najbrÏsploh ne pade veã na zemljo, je bila srãna ali moÏganskakap, ko smrt dejansko pride nad ãloveka nekje od zunaj,kot katastrofa.âimbolj je bila nepriãakovana in nenapo-162 O SVOBODI IN BOGUBESeDAvedana, ãimbolj je bila zunanja in nasilna, tem lep0 a jebila.To pa je hkrati pomenilo, da v imenu te iste lepesmrti, za katero so se zavzemali eksistencialisti, Ïivljenjene sme imeti nobene zveze s smrtjo, ravno nasprotnood Ïivljenja s tovari0 ico smrtjo in za tovari0 ico smrt.Moje nesoglasje s temi pisci pa je bilo 0 e veliko globlje:ãe bi namreã mene vpra0 ali, kak0 no smrt si Ïelim, bivsak trenutek izstrelil kot iz pu0 ke: Nikakr0 no!In podobno je bilo z lepim pogrebom.Lep pogreb jeveliko Ïalostnih pogrebcev, veliko vencev in cvetja, cer-kvene ali posvetne ãasti, kriÏ ali zastava, pred krsto inpred odprto jamo pa 0 e pretresljiv govor, zborovskopetje z molitvijo ali voja0 ko salvo, najraj0 i pa vse to sku-paj
[ Pobierz całość w formacie PDF ]