[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.�.�.Ta obsedenost z �ivljenjem pa je bila seve-da isto�asna obsedenost s smrtjo, je bila pravzaprav ledrugi obraz iste obsedenosti.Na dnu ljubezni v vseh teh eksistencialisti�nih knji-gah je bila 0 e vedno smrt.Toda ta smrt je bila prijazna,eksistencialisti�na smrt, je bila eros tanatos, natan�-no taka, kakr0 no je opeval Alojz Gradnik �e v Poti boles-ti:Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.Ko dehte�e vino sladkih trt160 O SVOBODI IN BOGUBESeDAu�il sem te, da nisem bil ve� trezenin da nisem vedel, da si Smrt.Zrl sem v stra0 ne teme tvojih brezen:in ker je pogled moj bil zastrtod bridkosti, nisem vedel, Smrt,da si najskrivnostnej0 a Ljubezen.Ta smrt ni bila kon�ni dogodek, temve� nekaj doga-jajo�ega se, kar ne prihaja nad �loveka nekje od zunaj,kot je v svojih lucidnej0 ih trenutkih prepri�ana o tempreprosta ljudska misel.Ta smrt je bila moja najve�jamo�nost.Celotna moja eksistenca je bila pravzaprav�ivljenje za smrt.Umreti, in to umreti od lastne smrti, jebila v bistvu edina stvar, ki je nih�e ni mogel opravitinamesto mene, zatorej je bila moja smrt obenem mojanajbolj osebna mo�nost, najbolj avtenti�na, �etudi naj-bolj absurdna.Ni bila cilj mojega �ivljenja, temve� jebila v vsakem trenutku mojega �ivljenja in je bila prav-zaprav dejanje mojega �ivljenja.Stalno sem jo sku0 alsicer pozabiti, ji ube�ati, jo spremeniti v zabavo, v indi-ferentnost ali v religiozni mit, toda �iveti avtenti�nosmrt je bilo, nasprotno, �iveti v soglasju s tem temeljem�ivljenja, �iveti v stalnem pri�akovanju smrti, gledati tejsvoji tovari0 ici v obraz vsak trenutek�.�.�.Toda s temsem si prislu�il svobodo pred smrtjo.161 O SVOBODI IN BOGUBESeDANe, ne, to ni bila resni�na smrt, tu ni bilo kierkegaar-dovske tesnobe pred smrtjo.Ta smrt se je spremenila vmrtva0 ko veselje.V teh prizadevanjih se je smrt integri-rala v �ivljenje in je bila po�love�ena do kraja, sploh nibila ve� smrt, temve� le akord na koncu simfonije, kotje temu dejal Martin Heidegger.To je bila pravzaprav spet lepa smrt, spet lep pogreb,kar sem poznal �e od otro0 kih let, ko je stara �erajka od�asa do �asa sedla h kavi pri na0 em kuhinjskem 0 tedil-niku in je pred materjo obnovila vse ljubljanske smrti invse ljubljanske pogrebe prej0 njega tedna; v njenem pri-povedovanju je imel glavno vlogo vedno Totenbirt, ni-koli pa smrt.V teh stvareh so bili moji eksistencialisti skreganisami s seboj, od vernih do ateistov, od EmmanuelaMouniera do Martina Heideggerja.Lepa smrt je imelanamre� 0 e druge, prav tako lepe obraze, skratka vse tis-te, o katerih je pripovedovala stara �tajerka.Lepa smrtseveda ni bila rak na plju�ih, ki traja mesece in mesecein ki ima tako zanesljiva znamenja konca, da ti zdravni-ki slednji� morajo povedati resnico in smrt pri�akuje0 ;lepa smrt je bila kve�jemu smrt v prometni nesre�i, pomo�nosti v letalski, ko se telo razleti v vesolje in najbr�sploh ne pade ve� na zemljo, je bila sr�na ali mo�ganskakap, ko smrt dejansko pride nad �loveka nekje od zunaj,kot katastrofa.�imbolj je bila nepri�akovana in nenapo-162 O SVOBODI IN BOGUBESeDAvedana, �imbolj je bila zunanja in nasilna, tem lep0 a jebila.To pa je hkrati pomenilo, da v imenu te iste lepesmrti, za katero so se zavzemali eksistencialisti, �ivljenjene sme imeti nobene zveze s smrtjo, ravno nasprotnood �ivljenja s tovari0 ico smrtjo in za tovari0 ico smrt.Moje nesoglasje s temi pisci pa je bilo 0 e veliko globlje:�e bi namre� mene vpra0 ali, kak0 no smrt si �elim, bivsak trenutek izstrelil kot iz pu0 ke: Nikakr0 no!In podobno je bilo z lepim pogrebom.Lep pogreb jeveliko �alostnih pogrebcev, veliko vencev in cvetja, cer-kvene ali posvetne �asti, kri� ali zastava, pred krsto inpred odprto jamo pa 0 e pretresljiv govor, zborovskopetje z molitvijo ali voja0 ko salvo, najraj0 i pa vse to sku-paj
[ Pobierz całość w formacie PDF ]